Šport in rokomet

O športu
Šport je pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Ljudje se ukvarjajo s športom na osnovi interesa prostovoljno. Z njim se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah.

Šport sooblikuje posameznika, pripomore k ravnovesju med delom in sprostitvijo, krepi njegovo zdravje in spodbuja njegovo ustvarjalnost. S spoštovanjem pravil in korektnim odnosom do vseh udeležencev športa spodbuja medsebojno sodelovanje in vlogo posameznika v skupini. Ravno tako mora postati pomemben dejavnik ozaveščanja o zdravju. Šport v pomembnem delu predstavlja pri nas in v svetu dejavnik preprečevanja in zdravljenja sociopatoloških pojavov, zlasti med mladimi.

Razvoj športne kulture predstavlja v praksi eno pomembnejših nalog časa, ki ga živimo. Premajhna športna aktivnost lahko pomeni pomemben primanjkljaj v življenju posamičnih generacij.

Športna vzgoja otrok in mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa ima poleg sklopa pozitivnih učinkov na skladen biopsihosocialni razvoj odraščajočega in zorečega mladega človeka še izrazito vzgojni pomen. Opredelimo jo lahko kot vzgojo za zdravo življenje, zavzemanje za fair play, strpnost, spoštovanje posameznika in vzgojo za večjo kakovost življenja v dobi odraslosti in starosti. Mladost je odločilna za oblikovanje podobe odrasle osebnosti, del te podobe pa je mogoče oblikovati le s sredstvi, ki jih uporablja šport, to je s specifičnimi gibalnimi dejavnostmi. Zavedati se moramo dejstva, da kar na gibalnem področju zamudimo v zgodnjem otroštvu, kasneje ne moremo več nadoknaditi.

(Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 17.3.2000)
Izvajalci letnega programa športa po Zakonu o športu so športna društva, nacionalne panožne zveze, Olimpijski komite Slovenije, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki, ustanove, vrtci, osnovne šole, srednje šole in visokošolski zavodi. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.

Kakovostni šport po tem Zakonu je priprava in tekmovanje posameznikov in ekip, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in jih program športne rekreacije ne zadovoljuje. (Zakon o športu, 4.3.1998)

O rokometu
Rokomet, kakršnega poznamo danes, je razmeroma mlad šport. Igra podobna današnjemu rokometu, je k nam prišla iz Češke. Med obema vojnama so na odprtih igriščih šoloobvezna dekleta rada igrala igro, ki so jo imenovala hazena, kar v češkem jeziku pomeni metati (hazeti). Med prvimi v Evropi pa so rokomet, kakršnega poznamo danes, igrali na Švedskem. Sčasoma se je ta igra, v kateri igra šest igralcev in vratar preselila na manjša igrišča in se oblikovala s svojimi pravili. Danes ima rokomet med ekipnimi športi vidno mesto v svetu in ga lahko postavimo ob bok nogometu in košarki. Prvič se rokomet pojavi na Olimpijskih igrah leta 1972 v Munchnu, kjer so prvo zlato medaljo osvojili igralci nekdanje Jugoslavije.

Rokometna zveza Slovenije
Rokometna zveza Slovenije je bila ustanovljena koncem leta 1949 v okviru takratne Rokometne zveze Jugoslavije. Tistega leta je v Sloveniji delovalo že šest rokometnih klubov. Kasneje je rokomet pritegnil vedno večje število privržencev in leta 1975 je bilo v Sloveniji registriranih že več kot 100 moških in ženskih klubov. Zanimanje za veliki rokomet pa je v petdesetih letih počasi upadalo. Praktično vse ekipe so se v nekaj mesecih preusmerile k malemu rokometu, ki je postajal vedno bolj množičen. Leta 1952 je bilo odigrano prvo republiško prvenstvo v malem rokometu, leta 1967 pa prvo pokalno tekmovanje (pri ženskah je zmagala ekipa Partizan- Selca).

Slovenski rokomet je v bivši Jugoslaviji igral pomembno vlogo, največji uspeh pa je dosegel ljubljanski Slovan, ki je v letu 1980 osvojil naslov državnega prvaka in zaigral v finalu evropskega pokala državnih prvakov. V članskih reprezentancah Jugoslavije je nastopilo 15 igralcev in 9 igralk, med njimi tudi Tanja Polajnar iz Železnikov.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je osamosvojila tudi RZS ter postala enakovredni član evropske (EHF) in mednarodne (IHF) rokometne zveze. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je osamosvojila tudi RZS ter postala enakovredni član evropske (EHF) in mednarodne (IHF) rokometne zveze. Moška reprezentanca je kot prva slovenska reprezentanca osvojila medaljo – bron na Sredozemskih igrah 1993, njen največji uspeh pa je prav gotovo bronasta medalja na svetovnem prvenstvu leta 2017 v Franciji in srebrna medalja na evropskem prvenstvu leta 2004 v Sloveniji. Ženska rokometna reprezentanca je osvojila medaljo – bron na Sredozemskih igrah junija leta 1997 in še isto leto decembra nastopila na 13. svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Tudi slovenski klubi so zelo uspešni v evropskih pokalih, najuspešnejši pa so: Celje Pivovarna Laško (zmagovalec lige prvakov v sezoni 2003/04) med moškimi ter Krim Mercator (zmagovalec lige prvakinj v senozah 2000/01 in 2002/2003) in  Robit Olimpija (zmagovalec pokala EHF 1996/97)  med ženskami.

 

Rokometna ekipa je sestavljena iz šestih igralcev v polju in vratarja. Vsak od igralcev ima med tekmo svojo nalogo. Igralec, ki meče podano žogo proti golu z osnovne šestmetrske črte, se imenuje krožni napadalec. V rokometnem žargonu je ime za tega igralca bolj znana angleška spačenka pivotmen ali krajše pivo. Na seminarju je pri praktični ponazoritvi igre profesor vprašal tečajnike, kdo (v igri) bo pivo? Misleč, da ima profesor v mislih steklenico piva, se je prijavil navdušeni ljubitelj piva. Igra se je pričela, piva pa kljub veliki žeji ni bilo od nikoder.